U v o d

in predstavitev strani

Ta stran vsebuje nekatera področja mojega preteklega delovanja (pred upokojitvijo pred kakšnim desetletjem) za katera menim da so še vedno aktualna in ki jih poleg tega obravnavam kot meni posebej ljuba (konjički). Poleg tega na strani prikazujem področja, ki jih še vedno pozorno spremljam in si mi v oporo, posebno področje pri tem je Številčeni jaz, t.j prikaz mojega pristopa k delovanju po metodi Quantified self (osebnostna rast in samorazvoj). Na to se navezuje tudi področje ki ga imenujem Formatirani jaz, pri čemer gre za redno izdelovanje mandale kot orodja meditiranja, česar pa na tej strani ni prikazujem; o mandalah dobite veliko na spletu.

Svoje delovno obdobje sem kot ekonomist začel na ekonomskem inštitutu, nadaljeval v gospodarstvu, kasneje pa še v javni upravi, zadnjih dvanajst let pa zaključil pa kot samostojni raziskovalec, ko sem pretežno pisal regionalne študije, v zadnjih letih vse bolj povezane z evropskimi projekti. Važnejša dela iz tega obdobja so prikazana v zadnjem poglavju (minulo delo).

Po upokojitvi sem mislil nadaljevati delo na tem področju in sem imel nekaj let odprto spletno stran Severni Jadran, vendar se je redno, poglobljeno spremljanje teh dogajanj (predvsem transportna logistika - pristanišča) v upokojenskem statusu izkazalo za preveč naporno in časovno potratno, zato sem stran zaprl.

Vodilno področje te nove spletne strani, po katerem se stran tudi poimenuje, je prikaz prijave na razpis Urada za informiranje RS iz l. 2006 za izdelavo predloga za slogan in logotip Slovenije. Zamisel in utemeljitev predloga "nekaj vmes" je moja, grafiko je izdelal arhitekt Miloš Jogan. Zmagovalec razpisa je bil predlog "I feel Slovenia", čeprav ni ustrezal vsaj dvema razpisnima pogojema, dvojezičnosti (slov/angl) in uporabi nacionalnih barv, čemur obojemu najin predlog ustreza. Izbrana različica "I feel" se je doslej dobro uveljavila v turizmu, manj pa v prepoznavnosti Slovenije kot države "na prepihu", na čemer je zgrajen najin predlog. Zato se mi zdi ta predlog še vedno aktualen, predvsem vsebinsko.

Na tej strani prikazujem tudi program EKS- Energokibernetska strategija, ki je vseskozi glavno strateško-metodološko vodilo mojega delovanja. Imam za posebno srečo, da sem na ta program naletel že v prvih osemdesetih letih ob sistematičnem spremljanju revije Absatzwirtschaft, ga naročil, poglobljeno proučeval in po njem deloval, kar mi je še posebno koristilo ob prehodu na samostojno delovanje na začetku devetdesetih let. Program je dober primer organicizma, socialne teorije, ki delovanje družbenih organizmov obravnava z vidika zakonitosti delovanja živih organizmov v naravi. Sladno s tem ta program zavrača finančni dobiček kot vodilno merilo pri poslovnih izbirah ter v ta namen predlaga energijska merila - napetosti. Še kako pomembno v sedanji družbeno-prelomnih časih.

V S E B I N A / P O D R O Č J A :

1. PREDLOG ZA SLOGAN IN LOGOTIP SLOVENIJE

2. ŠTEVILČENI JAZ

3. ENERGOKIBERNETSKA STRATEGIJA

4. MINULO DELO

S T I K

PREDLOG ZA SLOGAN IN LOGOTIP SLOVENIJE

1. Obrazložitev in utemeljitev zasnove

Pri sloganu in logotipu kot gre za poudarjanje vmesnosti Slovenije kot njene najizrazitejše lastnosti, predvsem še gledano od zunaj (npr. iz Amerike).

Osnova predloga je izraz: Slovenija – nekaj vmes (Slovenia – something in between).*

Vmesnost Slovenije kot vsebinsko vodilo

2. Večpomenskost pojma vmesnosti Slovenije

A. Zemljepisna vmesnost:

- med Zahodom in Vzhodom

- med Panonsko nižino in Jadranom

- med Alpami in morjem

- med Benetkami in Dunajem ipd.

B. Geo-ekonomska vmesnost

Ključna geostrateška in geotransportna lega med obširnim podonavskim zaledjem in severnojadranskimi pristanišči, naravnimi vrati Podonavja v svet

Križišče evropskih koridorjev 5 in 10

C. Družbenoekonomska vmesnost

Nastajajoči liberalni družbeno-ekonomski red ob močni prisotnosti sestavin socialne države, pozitivne dediščine prejšnjega sistema

D. Človeško-značajska vmesnost

Značaj povprečnega Slovenca je srednjeevropski, z močnimi sestavinami dunajske igrivosti in primorske sproščenosti

E. Slovenija kot zemljepisna in etnično-kulturološka srčika srednje Evrope – ene od znova pridobljenih evropskih dimenzij

3. Utemeljitev grafičnih sestavin logotipa

Predhodno opisano vmesnost v logotipu grafično poudarja vmesni e , izpisan v novodobni obliki, uveljavljeni pri elektronskih naslovih (»afna«). Pri tem gre za naslednjo grafično simboliko:

- Edinstvenost in nezamenljivost Slovenije v evropskem okviru, kljub njeni majhnosti (podobno kot je neugledna »afna« nepogrešljiv del elektronskega komuniciranja in jo je kot takšno vzel za svojo ves svet)

- »Elektronsko« izpisani e ponazarja prirojeno nagnjenost Slovencev do vsesplošnega napredka in sodobno težnjo Slovenije po tehnološkem preobražanju in uveljavljanju E-družbe (kar med drugim potrjujejo statistični podatki o številu internetnih priključkov)

- V poudarjenem sredinskim e-ju lahko vidimo tudi pripadnost Slovenije evropski ideji

- Nadaljnja vloga poudarjenega e je delitvena – besedo Slovenija deli namreč tako, da postane viden njen staroslovanski koren slov- (M.Snoj: Slovenski etimološki slovar, MK Ljubljana 1997, str. 582), s čimer je izražena slovanska pripadnost Slovenije

- Končna črka a logotipa je izpisana v zrcalno obrnjeni obliki začetnega S . S to grafično igro dosežemo vtis zamejenosti, dokončnosti in trdnosti, kar vse Slovenija dokazano je (čudež tisočletnega vztrajanja na zemljepisno ključnem območju med velikimi in agresivnimi sosedi, nedavna osamosvojitev).

- Rdeče zapolnjena črka o logotip grafično poživi, obenem pa vanj vnaša tretjo nacionalno barvo.

S takšno izraznostjo vsebinskih izhodišč logotip izpolnjuje prvi in glavni razpisni kriterij. Ob tem je s svojimi grafično-dinamičnimi sestavinami logotip tudi lahko prepoznaven, nezamenljiv, likovno čist, vsestransko uporaben in lahko zapomljiv.

4. Promocijska vrednost in možnosti slogana

Za razliko od logotipa, ki služi statični predstavnosti (image) Slovenije, naj bi slogan služil kot dinamično promocijsko sredstvo. V tem obziru je vrednost predlaganega slogana v tem, da s svojo nedoločnostjo vzbuja radovednost: nekaj vmes? … med kom in čim? … kje? …kako?… ipd. Ustvarjalcem promocijsko-reklamnih sporočil ta virtualna vprašanja virtualnih javnosti dajejo nešteto možnosti odgovorov in spekulacij. Ti odgovori so lahko čisto konkretni (npr. Slovenija – območje med Benetkami in Dunajem), s čimer dosežemo tako natančno zemljepisno opredelitev, da nas ne bodo več zamenjevali s Slovaško, ali pa bolj »kvalitativno« opredeljeni (npr. Slovenija – dežela planik in oljk). Skratka, predlagani slogan nudi »kreativcem« skorajda neizčrpne možnosti.

5. Logotip - grafična izvedba slogana

V ustvarjalnem postopku izdelave predloga logotipa in slogana jemljem za izhodišče grafično obdelavo slogana, oblikovanega kot navideznega elektronskega naslova, kjer navadno »afno« nadomešča podobno oblikovana črka e (ki je obenem težišče logotipa). To naj bi bila prispodoba sodobnega načina komuniciranja.

Besedico vmes po elektronski »modi« ločujem s piko – predvsem zato, ker s tem dosežem grafično identičnost z angleško inačico slogana, pa tudi zato ker gre za sestavljenko iz predpone v in glagola mesiti , kar si lahko razlagamo kot »vmesnostjo« Slovencev v ta prostor (možne spekulativne povezave z venetološkimi in podobnimi etnogenetskimi teorijami).

Skratka, predlagani slogan nudi številne možnosti za nadaljnja ustvarjalna »poigravanja« in s tem za kakovostne promocijsko-reklamne aplikacije.

* Pripadnikom starejših generacij bo izraz poznan po enakem naslovu filma Srđana Karanovića iz osemdesetih let prejšnjega stoletja in nekatere od njih utegne to motiti. Tega se kot avtor zavedam, vendar pri predlogu vztrajam, ker se mi zdi za Slovenijo nadvse primeren, kar utemeljujem v nadaljevanju. Pripominjam še, da pripadnikov mlajših generacij to »epigonstvo« verjetno ne bo motilo, niti ne bo motilo tujcev, katerim je slogan predvsem namenjen

ŠTEVILČENI JAZ

PREDSTAVITEV SISTEMA DaM

Vsebina:

Uvod

1. SISTEM DaM

1.1. Sestavine sistema

2. OPIS POSAMEZNIH POSTAVK PO PODROČJIH

2.1. Telesno - fizično področje

2.2. Duhovno-duševno področje

2.3 Čustveno-razumsko področje

2.4. Socio-čustveno področje

2.5. Poklicno-profesionalno področje

2.6. Materialno-finančno področje

Uvod

Naziv številčeni jaz je rahlo prirejen prevod angleških besed »quantified self« (dobesedno: »količinjeni jaz«).[1] Zeankrat ni znano, da bi se v Sloveniji zanj udomačil kak drug naz

Organizirano gibanje, ki popularizira ta pojav je nastalo okoli l. 2005 v Kaliforniji, od koder se širi naprej po ZDA, prišlo je že v Evropo - decembra 2014 tudi v Slovenijo. Gibanje poteka pod okriljem in po sistemu »Meetup«. To pomeni, da se oblikujejo lokalne skupine privržencev, ki si v rednih srečanjih in po predpisanem programu izmenjujejo izkušnje in jih (utečene skupine) predstavljajo na spletu.

Seveda je pojav beleženja raznih vidikov lastnega življenja starejši, verjetno pri ozaveščenih ali k številkam nagnjenih posameznikih kar starodaven. Novo pri tem je to, da čedalje več ljudi čuti potrebo po poznavanju lastnega »bitja in žitja«, ne nazadnje tudi za njegovo lažje nadzorovanje, obvladovanje in usmerjanje. Gibanje je močno pogojeno od razvoja sodobnih infomacijsko-komunikacijskih tehnologij: računalniki, pametni telefoni, avtomatične-prenosne merilne naprave (gadgets), ki beleženje in analiziranje olajšujejo – prvzaprav kličejo po podatkih, oziroma jih kar same porajajo.

Iz predstavitev »sistemov« količinjenja sebe (viri kot www.quantifiedself.com, www.measuredme.com idr.) je razvidno, da posamezniki beležijo in spremljajo vse mogoče vidike svojega žitja in bitja, pri čemer prevladujejo čisto fizični vidiki, povezani z zdravjem in gibanjem (prehrana - sestava in kalorije; teža, krvni pritisk in drugi z zdravjem povezani kazalniki; gibanje: koraki, tek; vse do tako bizarnih reči kot izločanje – trdo, manj trdo). Ni omejitev.

Po drugi strani posamezniki beležijo tudi manj otipljive vidike, ki se nanašajo na počutje (kakovost spanja, počutje preko dneva, čustva...). Čedalje bolj pomembno področje spremljanja so tudi učinki in storilnost (opravljene ure, število napisanih strani in drugi kazalniki delovne učinkovitosti). Iz spleta je razvidno, da pri posameznikih zaenkrat prevladujejo področno ločeni prikazi, širši prikazi, oz. prikazi ki bi prikazovali celovito »žitje in bitje« posameznika so redki. Tak sistem oblikujem in razvijam sam in to že desetlrtja dolgo.

Opomba: Pri opisu svojega sistema se zgledujem pri prikazih podobnih sistemov v ameriškem okolju (omenjene spletne strani), kjer so posamezniki popolnoma odkriti tudi ko gre za najbolj intimna področja. S prikrivanjem in delnim prikazovanjem bi se izgubilo samo bistvo te dejavnosti.

1. SISTEM DaM[2]

Sistem nastaja organsko, povod zanj so bile evidenčne potrebe. Če odmislimo beleženje osebnih financ, ki je samoumevno – sem začel z dnevnim beleženjem uživanja alkohola, samodejno sem začel operirati z »enotami«, pojmom ki je danes na tem področju splošno uveljavljen. Ob ugotovitvi da se stvar v nadzornem smislu obnese sem v sistem postopno vključeval vse več rubrik, najprej »otipljive« - merljive (delovne ure, aerobne prakse, seks...), kasneje pa še manj otipljive – kvalitativne rubrike (počutje, socialni odnosi...). Sistem se vseskozi razvija brez posebnega načrta, pač glede na tekoče potrebe - tako prerašča čisto evidenčno in vsebolj zadobiva tudi usmerjevalno vlogo.

Med dvanajstletnim opravljanjem samostojne dejavnosti zasebnega raziskovalca (pred upokojitvijo) sem za to področje seveda razvijal poseben (profesionalni) evidenčni sistem. To je pogojillo, da se tudi v osebnem sistemu odtlej odraža potreba po nadzorovanju in usmerjanju delovne storilnosti – temu področju sedaj namenjam največjo pozornost.

Fizično sem podatke še kakšno leto nazaj vodil v klasičnem priročnem koledarju – rokovniku, z ročno vpisanimi rubrikami v zaglavju, podatke sem vpisoval dnevno – zjutraj za pretekli dan – ob koncu meseca sem naredil obračun, t.j. izračun mesečnih vsot in povprečij, ki sem jih nato vpisoval na računalniški Excel, kjer sem na teh osnovah izraračunaval kvartalne in letne kazalnike, kar seveda omogoča izdelavo tudi prikazov za daljša obdobja (pet- in desetletja). Vse pod nadzorom, torej.

Ob uporabi pametnega telefona (Samsung Galaxy) se je za dnevno beleženje kot nadvse prikladna izlkazala števillčna razpredelnica (spreadsheet) Polaris Office (shematičen prikaz v zadnji prilogi).

1.1. Sestavine sistema

V sedanji razviti fazi je glavni namen vodenja evidenčnega sistema tekoče ugotavljanje (računanje) dveh izvedenih kazalnikov:

Energijska raven (energy level)[3], ki jo izračunavam in vrisujem dnevno.
Raven samouresničevanja (self-actualization), ki mi jo razpredelnica izračunava sicer tekoče - dnevno, vendar jo vrisujem tedensko (za pretekli teden).

Oba glavna kazalnika (kot tudi večino osnovnih kazalnikov iz katerih sta glavna kazalnika izračunana) imam naravnana na negativo, kar pomeni da je enka (+/-1) cilj h katerem težim. Takšna nastavitev samodejno implicira težnjo po popravljanju (korekciji) nekega ne preveč dobrega stanja, dočim bi nastavitev na pozitivo lahko pomenila popravljanje – izboljšave nekega že sedaj zadovoljivega stanja. Psihološko - stimulativno mi bolj ustreza prvo izhodišče.

Energijsko raven izračunavam zjutraj in mi pove s kakšnim energijskih potencialom lahko računam za predstoječi dan. Upoštevani elementi:

- prehranajevanje: točke za prejšnji dan in posebej za pretekle tri dni kumulativno

- spanje: dolžina in kakovost (subjektivna ocena)

- aerobika in stik z naravo (telovadba, joga, sprehodi za prejšnji dan in za pretekle tri dni kumulativno)

- tekoči umski potencial (merilo so tekoče spominsko obnovljene tuje besede[4])

- tekoče počutje (kvalitativna ocena).

Raven samouresničevanja izračunavam iz vseh sestavin – postavk sistema, ki ga sestavljajo naslednja področja:

telesno - fizično
duhovno - duševno
čustveno - razumsko
socio - čustveno
delovno – profesionalno
materialno - finančno.

Za postavke teh področij (npr. prehranjevanje, aerobika ...pri telesno-fizičnem področju) si v razpredelnico dnevno vpisujem pluse (+) in minuse (-). Pluse upoštevam - beležim zlasti pri utečenih in nedvoumno ugotovljivih postavkah (npr. yoga, telovadba, vsakodnevna hitra hoja oz. občasno »planinarjenje«, kolesarjenje ipd. pri telesno-fizičnem področju), neizpolnitev teh postavk penaliziram z minusi. Sicer minuse upoštevam – beležim pri še ne povsem osvojenih, oziroma težje osvoljivih (v smislu navad), kot tudi pri težje merljivih postavkah (alinee b, c, d). Minuse upoštevam tudi pri neizpolnjevanju meril pri alineah e in f. Poleg »velikih« predhodno omenjenih plusov operiram še z »bonusi« (majhni plusi), ki jih upoštevam pri izpolnjevanju - utrjevanju drobnih delovnih navad (npr. pozitivne navade pri prehranjevanju, sistemsko utrjevanje angleščine ali drugih znanj - spretnosti, izvajanje drobnih telesnih praks – masiranje..., racionalna poraba časa...). Te »majhne pluse« pri dnevnem izračunu upoštevam tako, da z njimi zmanjšujem dnevno vsoto minusov.

Merila sistema so naravnana tako, da minusi na veliko prevladujejo nad plusi. Dnevni seštevek minusov zmanjšam za pluse-bonuse in to delim z »velikimi« plusi. Tako izračunani količnik (koeficient) predstavlja kazalnik samouresničevanja za dotični dan - iz povprečij dnevnih količnikov mi program izračunava tedenske kazalnike.

Tako energijsko raven, kot tudi raven samouresničevanja si (dnevno oz. tedensko) ročno vrisujem v rokovnik (priloga 1), ki mi (še vedno) predstavlja osnovo sistema – je bolj otipljivo kot bi bilo nekaj na pametnem telefonu – je tudi stvar navade in računalnške (ne)spretnosti. Kvartalne kazalnike ravni samouresničevanja si ročno vrisujem na dolgoročni grafikon (priloga 3), ki ga imam na dosegu oči (na steni) kot orodje samostimulacije. Seveda bi lahko te kazalnike vriseval na elektronski medij, vendar mi zaenkrat bolj ustreza klasičen način.

2. OPIS POSAMEZNIH POSTAVK PO PODROČJIH

2.1. Telesno - fizično področje

Področje zajema naslednje elemente (pod-področja):

- prehranjevanje;

- telesne funkcije: spanje, spolnost;

- fizične funkcije, zdravje in fizično počutje;

- gibanje – stiki z naravo (endorfinska aerobika).

Prehranjevanje

Kot zaželeno (ciljno) upoštevam neslednja splošno uveljavljena merila (kriterije) za zdravo prehranjevanje:

- predvsem »zdrave« beljakovine, predvsem ribe in belo meso ter alternativne beljakovine (stročnice, soja); čim manj drugih (škodljivih) belajkovin kot tudi mleka in mlečnih izdelkov - sicer vse čim manj mastno[5];

- čim manj sladkorja in rafiniranih ogljikovih hidratov (bel kruh in testenine, luščen riž...);

- predvsem »zdrave« (nenasičene) maščobe – izogibanje pregretim maščobam;

- čim več sadja in zelenjave – v ta namen sem vpeljal »zelene dneve«, ko se izogibam beljakovinam in ogljikovim hidratom (kruhu, testeninam, rižu ipd. ter seveda sladkorju, ki ga sicer vsebuje tudi sadje) »zeleni« so ponedeljek, sreda, sobota.[6]

Evidenčno vsak obrok (oz. še tako majhen vnos) ročno zapisujem na listek-obrazec pod rubrike: (a) sadje in zelenjava, (b) beljakovine, (c) ogljikovi hidrati (priloga 3a). Pri tem operiram s prehranskimi enotami, pri čemer enoto predstavlja sredne velik kos kruha, srednje veliko jabolko, polovica normalnega zrezka, lonček jogurta, ipd. Gre pač za približne ocene. Maščob količinsko ne spremljam (preveč komplicirano, ker so povsod), penaliziram samo slabe (nasičene) in pregrete maččobe. Poleg celih enot upoštevam - beležim tudi polovičke in četrtinke, kar označujem s polnim (¤) oz praznim (°) krogcem ob polni številki oz. ob ničli. Seštevanje dnevnih vnosov je s tem poenostavljano, saj je četrtinke in polovičke onostavno pretvoriti v cela oz. decimalna številam (priliga 2a).

Zvečer, po zadnjem obroku, dnevne vnose posameznih sestavin seštejem, naredim tridnevne seštevke, izračunam strukturne deleže, ki jih grafično kot dnevne stolpce vnašem na mesečno preglednico (priloga 2b). Cilljne postavke deležev sestavin so naslednje: sadje in zelenjava 40 in več odstotkov (na grafikonu označeno zeleno), beljakovine največ 20 odstotkov, oglj. hidrati 40 odstotkov – nedoseganje oz. preseganje teh meril penaliziram. Dnevni seštevek prehranskih enot naj ne bi presegal 17 (tridnevni seštevek 50), presežek penaliziram, nedoseganje nagrajujem (»prihranjene« - nezaužite - enote beležim kot bonus), s čimer stimuliram zmernost.

Ob težavah z visokim holesterolom in posledično s krvnimi obtočili sem pred leti uvedel »zelene« dneve, ko naj bi užival predvsem sadje in zelenjavo in nič mesa ter nič »problematičnih« ogljikovih hidratov, t.j. samo tiste, ki jih vsebuje sadje. Izjema (in edini topli obrok) je zeljna juha, ki jo pojem za kosilo. Sedaj držime tri zelene dneve tedensko (ponedeljek, sreda, sobota). Ugotovil sem, da se laže dosledno celodnevno držim omejevalnega prehranskega režima, kot da bi moral paziti na režimsko usklajenost vsakega grižljaja posebej.[7]

- Alkohol in tobak: Ko sem še užival alkohol (sedaj pretežno abstiniram), sem upošteval nekatera merila, npr. samo ob jedi – rednih obrokih; predvsem (kakovostna ) vina – izogibanje žganih pijač; dnevni maksimum tri enote (izjemoma do pet); brezalkoholni dnevi, ki sledijo dnevom, ko je prihajalo do kršitev teh meril ali ob prekoračitvi maksimuma ipd. Odklone od teh meril sem si penaliziral, v ta namen sem imel izdelan standarden obrazec (tu ni prikazan). Veliko število kazenskih točk na tem področju mi je – poleg zdravja seveda - stalno kvarilo osnovne kazalnike sistema, kar je bil eden od razlogov, da sem začel abstinirati. Kadiil sem do trindvajsetega leta in zaradi očitne škodljivosti razvade popolnoma prenehal (večina mojih tedanjih kadilskih kameradov je pod rušo). Takrat se še nisem količinil, sicer bi si postavil podobna merila kot pri alkoholu in gotovo ugotovil, da mi kajenje bistveno kvari »sistem« - razlog več za prenehanje.

Morebitno uživanje prehranskih dopolnil evidenčno vpisujem na osnovno preglednico prehranjevanja.

Telesne funkcije

Pri spanju evidentiram dolžino in kakovost. Na listek si zvečer napišem čas ko se odpravim spat (ciljno ob 23h), zjutraj pa čas ko vstanem (ciljno ob 7h). Odklone penaliziram oz. pri bolj ranem vstajanju nagrajujem z bonusom (opisano pri racionalnosti porabi časa – profesionalno področje).

Kakovost spanja ocenjujem (zjutraj, ob vstajanju) subjektivno, slab podatek znižuje kazalnik dnevne energijske ravni. Zjutraj evidentiram tudi intenzivnost morebitnih sanj. Nekaj časa sem spremljal (posebej beležil) tudi vsebino sanj. Ob neizogibnih psihičnih težavah (predvsem v mlajših letih) so bile sanje pogosto težke in moreče, sicer kakšne vsebinske povezanosti s svojim realnim življenjem (v smislu Jungovske psihologije) nisem opazil, oziroma se v to nisem poglabljal.

Sem spadajo tudi spolne prakse: zaželene in koristne ter manj zaželene in škodljive. Prve prinašajo pluse (bonuse), druge minuse. Glede na specifičnost področja (starost, spol, moralno-etične vrednote) tu ni enotnih meril.

Fizične funkcije, zdravje in psiho-fizično počutje

Merilo je redno, opravljanje določenih telesnih vaj:

- joga – vsakodnevno jutranje opravljanje nekaj ustaljenih vaj, vključno s stojo na glavi, po 15 minut;

- vsakodnevni do enourni sprehod – hitra hoja;

- najmanj dvakrat tedensko vzpon na bližnji hrib - približno ura; poleti lahko nadomeščeno s kolesarjenjem ali plavanjem.

S tem povezane prakse (utrjujem kot navade):

- tedensko tehtanje (teža in odstotek telesne maščobe, trebušni obseg in merjenje krvnega tlaka - podatke vrišem v grafikon - preglednico prehranjevanja, kamor vpisujem tudi morebitna bolezenska stanja (z ustaljenimi kraticami);

- enkrat letno laboratorijski pregled krvi (sladkor, krvne maščobe, PSA).

Vsakodnevno psihofizično počutje kvalitativno (po občutku) ocenjujem zjutraj (glede na kakovost spanja ipd.) in posebej zvečer za pretekli dan. Ustrezni podatek so-oblikuje kazalnik energijske ravnii. Tudi te podatke šifrarano vrisujem na preglednico prehranjevanja (raznobarvni krogci ipd.), ki je na ta nečin nekakšen moj priročni kondicijsko-zdravstveni »karton«, kjer je – poleg ev. bolezenskiih stanj - razvidno tudi sprotno psihofizično počutje in odvisnost le-tega od režima prehranjevanja. Sem vpisujem tudi morebitno jemanje predpisanih zdravil in prehranskih dopolnil. Vrisane so tudi lunine faze, za morebitno ugotavljanje vplivov na prehranjevanje, spanje in počutje – zaenkrat tega ne poglabljam - analiziram.

2.2. Duhovno-duševno področje

To področje zajema osnovno duhovno usmerjenost, v širšem smislu etično-moralni vrednostni sistem, oz. versko-religiozno usmerjenost. Sam tega področja nimam razčlenjenega – razdelanega, teoretično pa bi sem spadala doslednost pri držanju pravil, ki izhajajo iz teh vrednostnih sistemov.

Sem bi spadalo tudi izvajanje s tem področjem povezanih (samo-predpisanih) praks (meditacija, samo-hipnoza) kot tudi številnih »mejnih« praks, ki se dotikajo tudi drugih področij kot npr. kreativna vizualizacija, tapkanje – EFTipd.

Podobno kot spolnost je tudi to področje individualno-intimnega značaja in zato ni splošnih meril..

2.3. Čustveno-razumsko področje

Upoštevani vidiki:

(A) doslednost pri izpolnjevanju splošno uveljavljenih čustveno-razumskih načel: disciplina, razumno delovanje, nadzor nad tem (Discipline-Thought-Control – DTC); poleg tega pa še umirjenost – umerjenost, t..j. nepretiravanje, skladno z rekom: Keep to the Path of Moderatiion in all Things (Buddha).

(B) Nadzor uma – čustev in misli – kot čedalje bolj uveljavljena težnja, ki je sicer značilna za budizem.[8]

V svojem sistemu te vidike upoštevam – točkujem - na način ki je prilagojen moji sedanji vrednostno-ravnalni ravni, saj je tudi to področje precej induvidualno, pogojeno od značaja posameznika, pa tudi njegove starostne dobe – za mlade sta umerjenost in nepretiravanje manj primerna vzorca ponašanja, lahko celo nezaželena (kontraproduktivna).

Sem spada tudi izvajanje čedalje številnejših razpoložljivih-publiciranih praks kot so nevrolingvistično programiranje (NLP), tehnike udejanjanja - manifesting ipd.

Izvajanje izbranih (samo-predpisanih) praks stimulitram z bonusi.

2.4. Socio-čustveno področje

Predhodno opisana področja se nanašajo na sebe (ego), pri čemer je ravnanje - (ne)doseganje samo-predpisanih norm in načel odvisno od posameznika. Socio-čustveno področje pa se nanaša na posameznika kot družbeno - socialno bitje. Področje je po svoji vlogi in funkciji v sistemu osrednje, saj je močno pogojeno od predhodno opisanih področij (predvsem še od čustveno-razumskega področja), samo pa neposredno pogojuje področji opisani v nadaljevanju - predvsem še delovno-profesionalno področje, s tem pa tudi materialno področje, ki povratno neposredno pogojujeta to področje.

V praktično-ravnalnem smislu področje zajema:

- odnose – ravnanje z najbližjimi (partner, družinski člani);

- odnose – ravnanje z ev. sodelavci (v službi, pri delu);

- odnose – ravnanje nasploh – z zunanjimi ljudmi, ponašanje v družbi (»parket«)

Najpomembnejši kvalitativni vidik za določanje meril ravnanja posameznika pri teh odnosih so socio-čustvene meje - notranje in zunanje, ki jih je koristno opredeliti in se po njih ravnati. Posameznik mora varovati svoje notranje meje, v smislu nedopuščanja negativnih vplivov, obenem pa ne sme škodljivo posegati v meje drugih.

Oblikovana imam načelna merila za odnose – ravnanje s temi socialnimi skupinami, pri čemer izhajam iz zdravorazumskih norm in uveljavljenih norm ponašanja v našem socialno-kulturnem okolju; pomembno je tudi varovanje lastnega interesa pri vseh odnosih, zlasti še na profesionalnem področju.

Kot povsod odstopanja penaliziram, morebitne »dosežke, oz. vpeljevanje dobrih navad pa nagrajujem z bonusi.

Načelno sem spada tudi osvajnje in udejanjenje s tem področijem povezanih tehnik in spretnosti, tako splošnih kot specifičnih – tudi profesionalnih (javno nastopanje, pogajanje). Izvajanje-osvajanje ciljne tehnike nagrajujem z bonusi.

2.5. Poklicno-profesionalno področje

Kot (nekdanji) opravljalec samostojne raziskovalne dejavnosti z družbeno-ekonomskega področja se omejujem na opis svojih praks evidentiranja na tem področju. Glede na institucionalni okvir (zaposleni – odvisni delavci, samostojni) in področje delovanja (fizično, umsko) so prakse lahko raznolike, tako da posploševanja niso možna – edino skupno bi lahko bilo razločevanje količinskih in kakovostnih meril.

Pri mojem evidentiranju so osnovne enote delovne ure, ki jih kakovostno delim v tri kategrije, glede na zahtevnost delovne faze:

Faze I: najzahtevnejše faze, predvsem oblikovenje novih besedil (študije, analize, članki), kot tudi zahtevnejše računske faze (Excel), ki dopolnjujejo besedila v delu; pri mečloveških odnosih zahtevni poslovni stiki in javno nastopanje.

Faze II: srednje zahtevne faze, kot preoblikovanja, prilagajanja obstoječijh besedil; vmesne faze kompliliranja tujih besedil pri oblikovanju lastnih besedil; prevajanje; srednje zahtevne računske operacije ipd. Sem zvečine beležim tudi ure porabljene na strokovnem (samo)izpopolnjevanju; srednje-zahtevni medčloveški odnosi.

Faze III: manj zahtevne faze pri oblikovanju besedil (urejanje dokumentacije ipd.), administrativni postopki...

Gornja merila faznosti naj bi načelno uporabljal tudi pri trženjskih opravilih, ki postajajo s spletnim trženjem vse bolj zahtevna (oblikovanje spletnih strani, nastopanja na družbenih omrežjih...). Stvar je pri meni še v razvojni fazi, zato pogojnik.

Opravljene ure, glede na njihovo faznost (zahtevnost) ponderiram s: 3 - faza I, 2 - faza II in z 1 - faza III, s čimer pridem do tedensko doseženih toćk. Ciljno-optimalno naj bi tedensko dosegel 99 točk, razliko med cilnjimi in doseženimi točkami upoštevam kot minus.

2.6. Materialno-finančno področje

Načelno sem spada beleženje tako dohodlov kot izdatkov, določanje normativov enih in drugih ter nagrajevanje preseganj pri dohodkih in njihovo penaliziranje pri izdatkih.

Redne dohodke imam zaqgotovljene s pokojnino ki je fiksna, lahko bi si postavil še lestvico z normativi s katerimi bi stimuliral dodatne zaslužke. Izdatke ločujem in beležim sprotno kot nastajajo in to po osnovnih kategorijah: fiksni (»položnice«), avtomobil in prevozi, obleka in obutev, blago trajne vrednosti, izdatki povezani z opravljanjem dejavnosti - literatura, računalnik- ter »ostalo« (široka rubrika - zajema postavke, ki jih ni mogoče drugače razvrstiti - toaleta, lekarna, dobrodelnost...). Poleg tega si ločeno na posebnem obrazcu dnevno zapisujem izdatke za hrano in pijačo (»market« ter zunanje prehranjevanje), ki jih sprotno seštevam ter tedenska odstopanja od norme penaliziram. Na koncu seveda naredim še mesečne preglede in jih vpisujem na excel.

Opombe:

[1] Ta naziv sta vpeljala ustanovitelja gibanja in revije Wired (2007). Drugi uporabljeni izrazI za ta pojav: self-tracking; personal analytics; personal metrics; personal informatics...

[2] Oznaka DaM je delovna, izvedena iz začetnic imena avtorja.

2 Za nekatere sistemsko ključne besede vzporedno uporabljam tudi angleški izraz, posebno še v primerih ko gre za v angleški literaturi ustaljene besede - besedne zveze..

[4] Ob prebiranju tujih besedil (angleško, italijansko, nemš ko) si že od nekdaj na listke izpisujem neznane besede, ki jih po jezikih ločeno shranjujem. Sproti imam »v obdelavi » po dve besedi vsakega od teh jezikov, ki jih zjutraj poskušam memorizirati, nato listek zavržem. Pri angleščini je ena od besed redno nepravilni glagol, zato se listki s temi glagoli »vrtijo«, jih ne zavrzujem kot ostale.

(5) Dober uvid v splošno nevarnost pretiranega uživanja beljakovin sem dobil v knjigi: T. Collin Campbell: Kitajska študija. Izd.: Sitis Maribor, 2012. Sicer so tu omenjena merila pogojena od mojega starostnega in splošno-zdravstvenega stanja.

[7] Do enake ugotovitve so se pred kakšnim letom dokopali angleški raziskovalci, kar je bilo na veliko publicirano – zame dobrodošla potrditev pravilnosti tega režima.

[8] »Treba je biti pozoren, brzdati negativna čustva in razvijati pozitivna – če nam to uspe smo lahko ves čas srečni«. Citat iz intervjuja z budističnem svečenikom: Delo Lj. maj 2013. V zadnjem času se na tem področju uveljavlja sicer starodavna havajska metoda Ho'oponopono (www.mabelkatz.com); s tem se poglobljeno in usmerjevalno ukvarja tudi angl. avtor Alan Shaw: aBugfreeMind.

ENERGOKIBERNETSKA STRATEGIJA (EKS)

(Veda, ki je nastala s prenosom energokibernetskih načel na družbene sisteme)

Teoretična izhodišča

Avtor vede: Wolfang Mewes, Frankfurt am Main

1. OSNOVNE ZAKONITOSTI EKS:

- ne se razvijati v širino, temveč koničasto;

- ne se seliti, temveč se ustaliti;

- ne siliti na kupe, temveč v vrzeli med druge;

- ne težiti v širino in perfekcionizem, temveč k osrednjim problemom in odvisnostim.

2. METODOLOGIJA EKS

2.1. Usmeritev na temeljno in stalno družbeno nalogo

- Kakšne posebne lastnosti ima naše podjetje (projekt)?

- Katere naloge (probleme) podjetje s svojim profilom lahko najbolje rešuje?

- Katere (ciljne) skupine (ljudi, podjetij, organizacij - javnosti) imajo takšne potrebe (probleme), za zadovoljevanje katerih je profilirana ponudba našega podjetja (projekta)?

- V katerih lastnostih se naše podjetje (projekt) razlikuje od konkurentov (konkurenčnih projektov)? (Vse moči in sile usmeriti k oblikovanju svoje ponudbe na področjih, na katerih so razlike najbolj izrazite).

- Usmeritev na temeljno in stalno družbeno nalogo

Izkušnje nedvoumno dokazujejo, da vsako podjetje (projekt) lahko sčasoma dosega čedalje večje uspehe, če svoje delovanje stalno in sistematično usmerja k zadovoljevanju določenih potreb in reševanju problemov izbrane skupine ljudi ali podjetij (svoje ciljne javnosti), kar mu omogoča po eni strani specializacijo in prodornost, po drugi strani pa sprotno prilagajanje stalno spreminjajočim se okoliščinam.

2.2. Diferenciranje in izbor ciljnih javnosti

- Iz mnoštva ciljnih javnosti izluščiti tiste s po možnosti čimbolj enako zastavljenimi problemi in ki v danih razmerah obljubljajo najlažji vstop in najhitrejši razvoj.

2.3. Ugotavljanje ozkih grl - struktura ozkih grl

- Opredelitev vrzeli (niše) med posebnimi potrebami neke posebne ciljne javnosti in obstoječo ponudbo, usmerjeno k zadovoljevanju teh potreb.

- Opredelitev ozkih grl znotraj te vrzeli, to je tistega, kar potrebo na eni in ponudbo na drugi najmočneje ovira pri zapolnjevanju tržne vrzeli.

- Mnoštvo ozkih grl ima to lastnost, da se kopiči okoli osrednjega ozkega grla - struktura ozkih grl

2.4. Iskanje osrednjega ozkega grla - delovanje na kibernetsko najbolj učinkovito točko

- Najprej se osredotočimo na ključni problem svoje ciljne javnosti (pri čemer se osrednje ozko grlo že izlušči samo od sebe).

- Nato se vprašamo: na kakšno ponudbo oz. na katere izboljšave naše ponudbe se bo ciljna javnost najmočneje odzvala?

- Osrednje ozko grlo je tam, kjer se potrebe ciljne javnosti in storitve ponudnikov najmanj ujemajo - kjer obstaja najbolj občutljiva vrzel med potrebami in ponudbo - v tem kibernetskem sistemu je to obenem naša kibernetsko najbolj učinkovita točka.

- Z osredotočanjem naših sil na to točko, ki bo v danem položaju našo ciljno javnost najmočneje motivirala, sprožimo psihosocialno verižno reakcijo in obojestranski progresivni proces učenja (naučimo se meditirati skozi "dušo" naše ciljne javnosti in njene želje že intuitivno občutiti).

Pri tem ravnanju si moramo prizadevati postati bistveno boljši od drugih ("konkurentov").

# # #

ENERGOKIBERNETSKA STRATEGIJA (EKS) - OSNOVNE PREMISE

1. Vaš uspeh ni odvisen od vaše inteligence, znanj in sredstev, niti ne od vašega značaja ali slučajnosti, ampak edino in samo od vaše strategije, t.j. od načina, kako usmerjate vaše sile in sredstva.

2. EKS je veda o najučinkovitejšem usmerjanju vseli vrst sil (energij) v vsakršnem sistemu. Njene zakonitosti ne veljajo samo v gospodarskih, socialnih, političnih in vojaških konkurenčnih odnosih, ampak tudi v konkurenčnih odnosih bioloških in fizičnih sil. To dokazuje njeno absolutno vrednost in zanesljivost.

3. Brez poznavanja EKS se lahko učite, delujete, proizvajate, varčujete in investirate, vendar boste po vsej verjetnosti ob tem čedalje bolj zmedeni, razdvojeni, negotovi in neuspešni, saj način, na katerega usmerjate svoje duhovne in duševne sile ni dorasel čedalje hitrejši dinamiki.

4. Z EKS boste v svojem življenju dosegli najmanj dvakrat toliko kot bi dosegli brez nje in to ne glede na to kakšna je vaša izobrazba in vaš sedanji položaj.

5. Ob EKS se boste izognili vse bolj neznosnim delovnim pritiskom. Z vedno manjšimi napori, vložki, vlaganji in stresi boste dosegali čedalje večje uspehe - že samo zaradi dejstva, da boste izkoriščali naravne avtomatizme.

6. Vaš uspeh ne bo samo gospodarski, ampak bo tudi družbeni (varnost, priznanje, veljava, neodvisnost, vpliv) in psihični (sproščenost, zadovoljstvo, zdravje in sreča).

7. Ob EKS boste lahko kos svojim "težkim" predpostavljenim, konkurenci, pomanjkljivi izobrazbi, družbenemu nepriznanju ipd. Absolvent osemletke bo ob EKS uspešnejši od visokošolskega absolventa brez EKS.

8. EKS bo omogočil vašo osebnostno rast, vašemu podjetju pa bo omogočil rast produktivnosti, ekonomičnosti, likvidnosti, informiranosti, kreativnosti, veljave, moči, energije in vklapljanje v družbeno okolje, ne da bi bila za to potrebna posebna znanja iz ekonomije, informatike, psihologije in vede o uveljavljanju moči. Tega EKS ne dosega z direktnimi prijemi, ampak na avto-kibernetsko posledični način.

9. EKS bo omogočil Vam in Vašemu podjetju večji zaslužek ob nižjih davčnih obremenitvah, kajti davčne obveznosti se nanašajo samo na kapitalni dobiček, ne pa tudi na družbeno moč privlačevanja. Za bodoči dohodek in prihodnjo varnost pa je družbena privlačnost važnejša od kapitala.

10. Psihologi so dokazali, da se človek (in podjetje ) ob neuspehih (frustracijah) spiralno krči: postaja malosrčen, plah, resigniran ali agresiven, s čimer se pogreza v nove in čedalje večej frustracije. Nasprotno pa ob uspešnostnih doživetjih spiralno raste, ker postaja bolj siguren, pogumnejši, bolj pozitiven, privlačnejši in ga nova in čedalje večja uspešnostna doživetja dvigajo kvišku. Zboljšanje strategije vodi k večjim uspehom in s tem do pogostejših uspešnostnih doživetij.

11. Ne obstaja: (a) nobena učinkovitejša veda o vodenju kariere; (b) nobena učinkovitejša veda o managementu; (c) nobena učinkovitejša veda o socialni skladnosti - kot je to EKS.

12. EKS je najboljša zaščita pred naraščajočim razvrednotenjem znanj, sposobnosti ter stvarnega, denarnega in proizvodnega premoženja.

13. EKS omogoča, da se hitra razvojna dinamika pretvori od nevarnosti, ki vse ogroža v gonilno sredstvo življenjskega uspeha.

14. Večino tistega, kar človek (in podjetje) poskuša danes doseči ob napetostih, dosega ob EKS s kibernetskim avtomatizmom - torej avtomatično, samo od sebe.

15. EKS izpolnjuje Popperjev kriterij - najzanesljivejši znanstveno-resničnostni kriterij.

16. EKS se lahko vsak nauči.

17. Številni znanstveniki so dokazali obstoj naravne evolucijske energije. Ob EKS se človek uči izrabljati to energojo, kot se je pred tem že navadil izrabljati energijo vode, pare in elektrike.

Vse naštete učinke EKS lahko razložimo na osnovi energijskih in napetostnih zakonov, ki so naravno-znanstveno ekzaktno dokazani. Posledica takšnega ravnanja je, da se človek (in podjetje) vrne v harmonijo z naravnimi zakoni, od katerih se sedaj čedalje bolj odtujuje in namesto, da bi delal sam, omogoči in pusti, da zanj delajo naravne zakonitosti.

# # #

IZVAJANJE ENERGOKIBERMETSKE STRATEGIJE V PRAKSI

(Sprožanje procesov učenja in samoorganiziranja)

Osnovna načela pri izvajanju energokibernetske strategije (EKS):

- Svojih razmišljanj, moči in sredstev ne vstavljajmo na široko in razcepljeno, temveč koničasto in koncentrirano.

- Ne selimo se pri svojih prizadevanjih, temveč se ustalimo v neki družbeni skupini: z naraščajočo silo privlačevanja se prvotna ozka in pregledna skupina razširi od sebe.

- Ne razvijajmo se po prenešenih zgledih, učnih načrtih ali modernih vzorcih na velike kupe, temveč na najbolj občutljivo vrzel svoje ciljne skupine - to pomeni na ozko grlo, ki jo najmočneje ovira pri njenem obstoju in razvoju. S tem postanemo avtomatično njena optimalna dopolnitev in s tem jeziček na tehtnici njenega delovanja.

- Ne razvijajmo se v širino in popolnost, temveč v globino. To pomeni težiti k čedalje bolj osrednjim problemom, s čimer se avtomatično vrastemo iz naloge in skupine, ki je v začetku majhna, v velike naloge in skupine. To se dogaja ob optimalnem obvladovanju vsakokratnega položaja.

Fazni pristop k EKS in njeni učinki

Postavlja se vprašanje, kako priti iz sedanjega prevladujočega stanja razcepljenosti, do osredotočanja svojih razmišljanj, sil in sredstev na ozek problem neke ozke ciljne skupine. Predvsem je za to potrebna motivacija; zavedati se moramo, da je vprašanje prehoda od sedanje rascepljenosti na osredotočanje na reševanje ozkega problema ozke ciljne javnosti najbolj odločilen problem našega nadaljnjega razvoja.

Za olajšanje tega prehoda je EKS razvila zaporedje faz, ki gladko prehajajo ena v drugo. Nakazana pot je enostavna in nerizična in po njej lahko krene vsak.

Napaka priučenega linearnega razmišljanja je ta, da se ob odločitvi za neko pot njen potek že na začetku poskuša načrtovati v vseh podrobnostih. To je napačno. Glavni poudarek pri procesu pospešenega samoučenja in samoorganiziranja, ki ga sproži EKS je zato tako na pravilni smeri kot na pravilnem vrstnem redu. Glavno je, da smo pravilno usmerjeni in ni potrebe, da se že na začetku obremenjujemo z mislimi na naslednje korake. Predpostavke za nadaljnje korake se razvijajo sproti od sebe in to na način, ki so ga na začetku ne moremo niti predstavljati. Sposobnosti, motivi, sredstva in odnosi, ki jih bomo potrebovali za nadaljnji razvoj se v procesu učenja in samoorganiziranja razvijejo od sebe in to bolje in bolj organsko, kot bi to lahko kdorkoli lahko načrtoval.

Analize, ki jih EKS priporoča v posameznih fazah nam ni treba izvajati perfekcionistično. To so predvsem miseleni vzorci, ki naj bi naša raztresena razglabljanja v posameznih fazah osredotočali na določene naloge. Ob tem pogosto prihaja do miselnih prebliskov, ki navidezno nimajo nič opraviti z analizo, ki jo v posamezni fazi izvajamo. To je posledica energijskega procesa: razmišljanja je treba zatesniti, kdaj pride do "vžiga" ne moremo predvideti, vendar do njega gotovo pride. Devet priporočenih faz ima za posameznika in posamezno podjetje različen pomen, odvisno od tega, v kakšni meri je napredovala njegova socialna integracija. Mnogi sprva razpolagajo samo z zmesjo znanj, izkušenj, odnosov in proizvajalnih sredstev ter morajo najprej preveriti, kaj s tem lahko počnejo. Drugi pa so se ustalili v neki nalogi (npr. davčno svetovanje ali izdelava nekega izdelka), zaradi česar so si pridobili specifična znanja, specifične odnose ipd., ki jih načeloma ne bi smeli, niti mogli opustiti. Težišče pri le-teh je na vprašanju kako naj se na njihovem področju razvijajo hitreje in z večjo gotovostjo.

Devet faz vodi do naraščajočega osredotočanja razmišljanj, sil in sredstev na ozek problem ozke ciljne skupine. Avtomatična posledica naraščajočega osredotočanja je pogostejše ponavljanje podobnih problemov, razmišljanj, rešitev, stikov in rezultatov. Avtomatične posledice teh čedalje pogostejših ponavljanj enakih problemov, rešitev, stikov in rezultatov so prikazane na sliki v uvodnem orisu EKS.

Opisani proces sprožimo z osredotočenjem na nek ozko orisani problem neke ozke ciljne skupine. Vse ostalo in s tem tudi sposobnosti, ki so potrebne v nadaljnjem poteku, motivi, sredstva in odnosi se pri tem razvijejo od sebe.

Od čisto racionalnega do intuitivno-racionalnega ravnanja

Pri postopku devetih faz, opisanem v nadaljevanju ne gre toliko za same faze, kot za njihovo medsebojno prepletanje in učinkovanje.

1.Faza: Katere posebne lastnosti imam, oziroma jih ima moje podjetje?

Napaka prevladujočega sistema izobraževanja in prevladujoče mentalitete je ta, zanemarja razlike med posamezniki in da z njimi poskuša ravnati na enak način, da bi jih naredilo čimbolj med sabo podobne, namesto, da bi razlike med posamezniki zavestno poudarjal, tako kot to dela narava. Namesto, da bi bil vsak takšen kot so drugi, bi moral vsak postati optimalna dopolnitev drugih.

2. Faza: Analiza posebnih močnih točk (analiza razlik)

V čem se najbolj izrazito razlikujem od svojih konkurentov? Iz analize svojih lastnosti (lahko po brainstormingu) je treba razviti jasen profil lastnosti - po potrebi v več stopnjah.

3. Faza: Za reševanje katerih nalog, oziroma katerih problemov sem s svojim profilom lastnosti določen?

Vsak človek in vsako podjetje ima (vsaj nakazan) nek določen profil lastnosti, po katerem se razlikuje od drugih; vprašanje je za katere naloge, oziroma za katere probleme je vsakdo s svojimi posebnostmi še posebno primeren. Že sama posebnost, da je nekdo manjši od svojih konkurentov, v nečem omejen ali celo prikrajšan, ga naredi za nekatere naloge bolj prikladnega.

4. Faza: Od problema do ciljne skupine

Za vsakim problemom so ljudje, ki jih ta problem obremenjuje. Mnogi specialisti se nehote odpovedujejo možnostim uspeha s tem, da se razvijejo v napačno smer. Razvijajo se namreč v smeri teoretičnega ideala svojega strokovnega področja, namesto v smeri realnosti ljudi, ki problem dejansko imajo. Na ta način dobijo sicer znanstveno sposobnost, da problem ob teoretičnih pogojih idealno rešijo, ne pa družbene sposobnosti, da ga v dejanskih okoliščinah dejansko rešijo. Prva smer vodi do naraščajočega odtujevanja in izolacije, druga pa k naraščajočem zavedanju resničnosti in k naraščajoči integraciji.

5. Faza: Izbor med možnostmi

Izhajajoč iz svojih odnosov napetosti človek avtomatično razvija zamisli. Ta naraven proces razvijanja zamisli je prekinjen spričo vseprisotne razdrobljenosti, medtem ko se ob naraščajočem osredotočenju na neko ciljno skupino stopnjuje do preje nezamisljive ustvarjalnosti in plodnosti.

6. Faza: Profiliranje

Za reševanje nekega določenega problema neke določene ciljne skupine postati izrazita »špica« pomeni biti uspešnejši, kot če bi bil povprečen v reševanju mnogih problemov različnih ciljnih skupin. Vendar osredotočenje na nek ozko orisani problem neke ozko orisane ciljne skupine zahteva pogum: namesto da bi izkoriščal vse svoje številne možnosti delovanja pri številnih ciljnih skupinah, je treba zaupati svoji najbolj izraziti kvaliteti in to delovanje osredotočiti na samo eno ciljno skupino. V začetku človek niha med mnogimi možnostmi - pri tem se postavlja vprašanje, kako naj se, izhajajoč iz svoje podzavesti, odloči za eno od njih in se v čedalje večji meri pri njej napreza.

7. Faza: Diferenciranje ciljne skupine

Če so občutki, sile in sredstva premajhni, da bi bili pri reševanju nekega določenega problema neke določene ciljne skupine izrazito boljši, je treba svojo izbrano ciljno skupino razdeliti na pregledne podskupine. Za neko manjšo skupino biti najboljši omogoča hitrejšo in bolj zanesljivo rast, kot če bi bili za neko večjo skupino samo povprečni. Večina nas greši v tem, da si postavljamo večje probleme in ciljne skupine kot bi jih lahko nadzorovali in obvladovali. Namesto da bi se z doseganjem zanesljivih uspehov ob reševanju majhnih problemov preglednih ciljnih skupin usposabljali za reševanje čedalje večjih problemov, se ob vplivu šol in izobraževanja že vnaprej prevzamemo, s čimer postanemo zmedeni in frustrirani od velikih problemov velikih ciljnih skupin.

8. Faza: Kibernetsko najbolj učinkovita točka (minimalni faktor, minimalna skupina, minimalno ozko grlo)

Princip EKS uči svoja razmišljanja, sile in sredstva bolj koničasto od drugih osredotočiti na kibernetsko najbolj učinkovito točko in s tem hitreje rasti. S tem se lahko odpovemo bočnemu varovanju, s čimer se izognemo drobljenju razmišljanj, sil in sredstev, ki bi jih to sicer od nas zahtevalo. Zato se moramo naučiti, da kibernetsko najbolj učinkovito točko v vsakem položaju hitro in z gotovostjo opredelimo. Z rešitvijo predhodnih sedmih faz sme se kibernetsko najbolj učinkoviti točki že močno približali, tako da se navadno izlušči sama od sebe. Na ta način se v EKS organsko integrirajo zakonitosti rasti, ki jih je odkril Liebig.

9. Faza: Temeljna in stalna družbena naloga (življenjsko poslanstvo)

Človek (in podjetje) se mora v svojem osredotočanju na problem in ciljno skupino ustaliti, s čimer (paradoksalno) postane ob svojem prilagajanju na spremenljive se okoliščine bolj gibljiv. Za vsakim današnjim problemom obstaja nek globlji, osnovnejši problem. Namesto da bi se razdajali mnogim problemom mnogih ciljnih skupin, bi morali nek problem neke ciljne skupine čedalje temeljiteje analizirati in reševati. Posledica te ustalitve je močnejše psihično in družbeno prepletanje. Čim pogosteje se ponavljajo enaki problemi, razmišljanja in stiki z okoljem, tem bolj avtomatično reagiramo mi sami in okolje z nami. Probleme rešujemo na vidno bolj avtomatičen način in tudi naši kupci, dobavitelji, sodelavci itd. prihajajo k nam čedalje bolj avtomatično. Posledica je močnejše avtomatiziranje in s tem učinkovitost lastnih postopkov in stalnejša družbena povezava med nami in okoljem.

Linearni način razmišljanja, na katerega nas že od mladih nog dresira uradno izobraževanje je napačno in je osrednji vzrok naraščajočih težav človeka in družbe. Ob linearnem načinu razmišljanja človek ustvarja kaos, misleč da dela dobro. Nasprotno pa EKS človeka navaja na spiralni način razmišljanja, s čimer mu omogoča, da se nepredstavljivo bolj učinkovito uči, razmišlja in deluje in s takšnim ravnanjem razvija bolj učinkovito in bolj harmonično družbo. Poleg tega je EKS skladna z ekologijo, biologijo ter s molekularnimi, atomskimi in kvantnomehanskimi razvojnimi procesi.

M I N U L O D E L O

David Malnič, mag. ek.

Samostojni raziskovalec

S e ž a n a

B I B L I O G R A F I J A

(Važnejša dela s področja regionalne ekonomike in infrastrukturnih omrežij v letih 1996-2000)

-
- Številna predhodna dela niso prikazana
-

17. Problematika kopenskih povezav Luke Koper in teze za utemeljitev postavitve drugega tira na železniškem odseku Koper - Divača. Obseg 19 strani. Naročnik: Urbanistika d.o.o., Koper. Februar 1996.

18. Analiza in ocena ekonomskih, prostorskih in drugih politik v Sloveniji kot izhodišče za strategijo razvoja Slovenije. (Prispevek k raziskovalnemu projektu: Strategija, politike in ukrepi za oblikovanje in izvajanje skladnejšega regionalnega razvoja Slovenije - Urbanistični Inštitut RS, Ljubljana). 154 strani. Marec 1995. (Objavljeno v publikaciji: Strategija, politike in ukrepi za oblikovanje in izvajanje skladnejšega regionalnega razvoja Slovenije. Urbanistični inštitut, Ljubljana, IER Ljubljana, april 1997)

19. Inicialni razvojni projekt za zgornjo Rižansko dolino. Sodelovanje s podjetjem Urbanistika d.o.o. Koper. Prispevek avtorja 80 strani. Maj 1996.

20. Analiza razvojnih dejavnikov in potrebnih ukrepov za družbeno ekonomsko oživitev KS Podgorje, Rakitovec in Zazid. Sodelovanje s podjetjem Urbanistika d.o.o., Koper. Prispevek avtorja 1.7 avtor. pole. Oktober 1996.

21. Potrebe in možnosti vzpostavitve enotnih in skupnih infrastrukturnih koridorjev na ozemlju Slovenije. Razvojno-raziskovalni projekt. Sodelovanje z Urbanistiènim inštitutom RS, Ljubljana. Prispevek avtorja 108 strani (12,5 avtorskih pol). Ljubljana, julij 1997.

22. (Objavljeno v publikaciji: Potrebe in možnosti vzpostavitve enotnih in skupnih infrastrukturnih koridorjev na ozemlju Slovenije: Urbanistični inštitut RS, Omega consult, Ljubljana; Ljubljana julij 1997).

23. Demografske, prostorske in ekonomske sestavine razvojnega projekta Koper 2020. Prispevek avtorja 130 strani (14,8 avtorskih pol). Urbanistika Koper, Oktober 1997.

24. Sodelovanje v vlogi “lokalnega eksperta” za subregiji Nova Gorica in Kras ter Brkini pri projektu Phare: Čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Italijo. Vodja projekta: Aster Bologna, Italija. Trajanje projekta marec 1997-maj 1998. Vloga lokalnega eksperta: prisostvovanje številnim delavnicam pod vodstvom tujih izvedencev, popis 40 aktualnih projektov, izdelava končnega poročila v angleščini, obseg 33 strani.

25. Skupna strategija usmerjanja gospodarskega razvoja občin Divača, Hrpelje-Kozina, Komen in Sežana. Izdelano na osnovi medsebojne pogodbe med podjetjem Sloveneta Sežana in naročnikom: Podjetniški pospeševalni center občin Krasa in Brkinov, Sežana. Prispevek avtorja 100 strani. Sežana, marec 1990.

26. Preobrazba Mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba za vstop Slovenije v EU - pilotski projekt (Projekt financirata MPZ in MZT). Sodelavci: mag. Lucijan Vuga, Rino Velikonja idr. Prispevek avtorja 150 strani. Nova Gorica junij 1999.

27. Ažuriranje kvalitativne analize gospodarstva Mestna občine Koper in izhajajoče (nove) strateške opredelitve. Naročnik: Mestna občina Koper. Obseg 36 strani. September 1999.

28. Strateška študija - SWOT analiza na osnovi razvojnih študij projekta Koper 2020. Naročnik: Mestna občina Koper. Obseg 101 strani. November 1999.

29. Predvidevanje družbenogospodarskih in urbanističnih vplivov namestitve visokošolske ustanove politehnika v mestno tkivo Nove Gorice. Študija, izdelana v okviru projektne naloge: Določitev lokacije univerzitetnega središča – Politehnike Nova Gorica v Novi Gorici. Naročnik Mestna občina Nova Gorica in Politehnika Nov Gorica. Obseg študije 40 strani. September 2000.

30. Aktualna dogajanja v zvezi z načrtovano izgradnjo železniških prometnic v širšem severnojadranskem prostoru (študija - obseg 60 strani). Naročnik: Elektro Primorska, Nova Gorica. Marec 2000.

31. Sodelovanje v vlogi "lokalnega eksperta" v Phare – CBC projektu Regionalna razvojna struktura na mejnem območju z Italijo – tehnična pomoč (SL-9701-06.01.002). 53. Obdobje januar - november 2000. Opravljena dela v tem okviru:

- Študija: Analiza nosilk regionalne razvojne organiziranosti in njihovih dejavnosti na slovenskem mejnem območju z Italijo - Obalnokraška in Goriška statistična regija. 53 strani. Julij 2000 - samostojno delo.

- Delovno gradivo: Prispevki k SWOT analizam za Obalnokraško in Severnoprimorsko regijo - 77 strani. Soavtorstvo: Tanja Golja. Gradivo je služilo kot osnova za izdelavo Skupnega programskega dokumenta z italijansko stranjo za določanje prioritet financiranja po Phare-CBC programu. November 2000.

- Organiziranje programa šolanja za RRA obeh mejnih regij.

Domov

NASLOV

n e k a j [ v ] m e s

. . . v č e r a j . . . d a n e s . . . j u t r i . . .

1